Here I come! ;)

Trip Start Oct 15, 2012
1
5
11
Trip End Dec 04, 2012


Loading Map
Map your own trip!
Map Options
Show trip route
Hide lines
shadow

Flag of Canada  , Ontario,
Thursday, November 15, 2012

Ok, pise Maja, wuhu! ;)

Torej, pred dvema mesecema sem se odlocila, da se Zanu pridruzim ob koncu prakse v ZDA. Zan mi je nasel super poceni varianto in to je blo to..
En mesec sem torej prezivela brez njega, sama v najini sobici v studentskem domu v Mariboru. Ja itaq, da sem ga pogresala..ampak po drugi strani sem se mela pa prav fajn. ;) Soba je bla ves cas taksna kot sem si zamislila..lepo pospravljena, ponoci sem boljse spala pa ugotovila sem, da je biti sam potrebno od casa do casa. Tko, da mi ni cist nic falilo..dolgcas tudi ni bil, ubistvu sem mela obcutek, da ga je casa se manj kot sicer. Zadnji teden so pocasi prisli na povrsje moji zivcki...mela sem se nekaj stvari na faksu, se dan pred letom sem imela predstavitev seminarja..najbolj pomembna stvar (vsaj zame) je bila to, da sem ugovotila naslednje: to je moje prvo potovanje kamorkoli (razen Maribora, Ljubljane..) brez nekoga zraven mene. S tem mislim letenje in zacetek potovanja. 
Torej zacnemo v Hrastniku. Mami in ati sta bila tako dobra, da sta se zbudila ob pol dveh zjutraj in me odpeljala do letalisca v Trstu. Let sem imela ob 6ih zjutraj, prisli pa smo kar dosti hitreje kot smo pricakovali (ponoci pac res ni prometa ;) ) , tako da smo se na letaliscu se malo nacakali. Pri check-inu sem spoznala eno punco iz Ljubljane, staro toliko kot jaz, ki je prav tako potovala prvic sama in obema je ustrezala druzba. Barbara je letela preko Rima do Milana (najprej sem dejansko mislila, da je manekenka, ker me je vrat kar bolel pri ocesnem stiku z njo pa mislim, da je dokaj ustrezala tem merilom), kjer naj bi sodelovala pri neki razstavi. Ravno je diplomirala iz Umetnostne zgodovine in ta studij kot tudi kariera ji omogoca veliko potovanj. Poleg tega imajo njeni potovalno agencijo tko da..ji to ni problem. Takoj smo se zastekale, si izmenjale podatke, v Rimu pa smo se poslovile. Let iz Rima sem imela dokaj kmalu, casa je bilo dovolj, da sem si v miru ogledala nekaj trgovinic nato pa sem sedla na letalo za Boston. Ob prvem vstopu si vzamejo cas zate..to je ze splosno znano. Vendar ce imas povezavo za naprej (v dobrih dveh urah) in se ti malo mudi..huh ni ravno prijetno. V vrsti za vstop na letalisce smo stali vec kot eno uro, vsi v isti vrsti (tisti s povezavo za naprej in tisti brez). Ko sem jim povedala, da se mi mudi in zakaj ne locijo vrst, sem dobila nazaj odgovor da pac moram stati v vrsti ter, da bi v primeru razdelitve nastala le se ena vrsta vec, pa vsi bi si izmisljevali da imajo let za naprej in potem bi spet sel cas..ok whatever.. :P Vsa zivcna koncno pridem na vrsto, pocutim se pa kot ter****. (Tu mi vsi odsvetujejo uporabo te besede tak da..) Vzamejo mi prstne odtise (vseh prstov), me fotografirajo (mora bit super slika res...) in me se zaslisijo kaj te delam tam.. Ampak me spustijo in koncno lahko dvignem svojo prtljago (ki so jo prej ovohali njihovi psi za vsak slucaj), jo zopet odlozim ter laufam na drug konec letalisca, kjer me caka nova vrsta z varnostnim pregledom za vstop na terminal. Tu sem se morala poleg standarda se sezut.. Malo me je ze grabila panika, ker je blo do leta samo se pol ure..pridem tja..nikogar, jajks..vprasam pa mi povedo, da so let prestavili za slabe dve uri kasneje (to so nardil ze zacetek novembra, pa se jim ni ljubilo poslat maila..) in da se mi nikakor ne mudi. Koncno na letalu za Toronto, tam smo v dveh urah. Vse skupaj od Hrastnika do koncnega cilja je trajalo 25 ur.. 
Za Toronto sem iskala kaksnega couchsurferja, vendar so se mi javljali le decki z zenitnimi ponudbami..odlocila sem se za hostel in ga rezervirala dober teden pred prihodom. Nekaj dni kasneje se mije javila Noha in mi vseeno ponudila, da me pride iskat na letalisce ter me pospremi do hostla. Odlicno! Prisla je s svojim prijateljem Mattom, ki je cetrt Kanadcana, Irca, Skota ter cetrt Slovenca! (bil v Slo dvakrat in jo ljubi :) ) Izkaze se, da sta oba super druzba zato se odlocim, da se kjub utrujenosti malo podruzim z njima. Najprej smo se odpravili do hostla in odlozili prtljago potem pa smo sli ven. Ura je bila pol enajst zvecer tak da smo sli na pijaco, pokazala pa sta mi tudi glavne znamenitosti (torej CN tower in pa neki trg, ki je bil prav lepo bozicno okrasen). Peljala sta me tudi na drag show (btw Matt je gej), kjer sem videla nekaj zelo cudnih stvari. Se vedno ne vem, ce je nastopajoca oz nastopajoci se imela svoje moske spolne organe ali ne..ob koncu svoje predstave je naredila se kolo in spago jajks.. Obcutki mesani, non stop sem mela zarad zmede tak rezeci se obraz..vse skupaj je blo res smesno. Imeli smo se naravnost super in si oblubili, da ostanemo v stikih. Kaj vse naredi couchsurfing! Koncno v hostel, pod tus in v posteljo. 
Strah popolnoma odvec, vse se je super izslo..zjutraj sem v miru pojedla zajtrk in odpesacila do avtobusne postaje, avtobus za Niagaro (uro in pol), kjer me je ze cakal moj princ na belem konju..hehe
Prelepi soncek je bil, ko sem stopila z busa, tam je bil Zan in vse je blo naravnost popolno. :)
 
Report as Spam

Comments

furman.barbara
furman.barbara on

Sm vedla, da se boš znašla!! ;) Uživajtaaaa!

Blazka on

Joj kak lep zaključek :) Vidiš pa je vse šlo kot je treba! Uživajta!!

Add Comment

Use this image in your site

Copy and paste this html: