Indiana Jones in Tarzanova Jane ;)

Trip Start Aug 29, 2011
1
5
10
Trip End Sep 29, 2011


Loading Map
Map your own trip!
Map Options
Show trip route
Hide lines
shadow
Where I stayed
Eco Lodge Bukit Lawang Cottage
Read my review - 5/5 stars
indah bukit lawang

Flag of Indonesia  , Aceh,
Sunday, September 4, 2011

Najprej le to, piseva stvari z zamikom :), trenutno sva na Pulau Weh, kot kaze zemljevid, vendar zaradi tezav s casom in internetom ne dohajava vsega :P

Torej iz Medana z javnim prevozom, avtobus kot iz filma "Ko to tamo pjeva" al pa se huje. Okni kr odprti, svinjarija seveda, not se kadi, najin sosed ima s sabo petelina itd. Pot traja vec kot 3 ure, vmes pa na predpotopni televiziji vrtijo videospote z indonezijsko najstnisko musko. Itaq gre vse skp veckrat okol, tako da na koncu ze skoraj znava besedilo. Voznja je dokaj naporna in prvic v zivljenju si zelim, da bi imela se malo vec mascobnih zalog na glutealnem predelu ;P, na koncu ze cutiva vse kosti. Vendar se med voznjo cuti kako se zrak izboljsuje, Zanova slabost mine in pozitiva je spet v zraku, saj koncno nadaljujeva pot in zapuscava Medan.

Kaksne 15 minut pred ciljem naju zahakla eden od domacinov in nama ponuja prenocisce v Eco Lodge ("very nice, cheap and clean"), povrh vsega mu je ime Sunny ("the same as you Zan!", jah no...), midva pa sva ze prej rezervirala sobo po telefonu (indonezijska sim kartica - se ful splaca saj je tudi zelo poceni) zato se vse skupaj Zanu zdi sumljivo. Vendar nama Sunny uredi becak, delimo si stroske in naju pospremi do hotelskega kompleksa. Vzameva sobo ceprav je cena za te razmere ekstremno visoka, za nase pac normalna. Vendar se splaca! Dobiva sobo s kopalnico (tuki majo tus ne mors verjet! Pac tople vode tko nikjer ni, se ni za sekirat :P), ki zgleda kot za medene tedne. Vse je zelo cisto in prijetno, ko odpres vrata pa stopis direkt v dzunglo! Ni pretirano vroce, vendar pa se znojis kot...nimam primerjave (mogoc to: lahk bi se stusirau z lastnim znojem). Celoten kompleks je izjemno moderen , imajo celo loceno zbiranje odpadkov in odlicno hrano. Na vecerji si rezervirava treking za naslednji dan in koncno se laqhko dobro naspiva.

Zjutraj se odjaviva, pojeva zajtrk, Zan ga na wcju zbruha, pride vodic za treking in pocasi gremo v dzunglo. Spoznava najine sopotnike: Eva iz Nemcije, Tomas iz Norveske in Joe iz Anglije, vsi seveda super ljudje, ki ves cas potujejo. Vodic Tamrin ima s seboj tudi asistenta - kuharja Harrya, oba sta zelo prijetna in zabavna. Ze na zacetku vidimo nekaj manjsih opic, Tamrin nam razlozi nekaj o zdravilnih rastlinah in pridelovanju gume iz izlockov dreves. Narava je cudovita, pocutiva se kot v Indiani Jones ves cas plezamo, vse drsi zato si pomagamo z ovijalkami - aijaijaaaaa (od tu seveda naslov). Dokaj kmalu vidimo prvega orangutana (mamica z enoletnim mladickom), lahko se ji izjemno priblizamo (na par metrov), mali pa dela take vragolije ko pleza, da se ne moremo nehat smejat (vmes nas opazi in nam zacne posiljat poljubcke - predvsem meni in Tomasu, neverjetno res..). Kasneje spoznamo se orangutanko Judy in Mino (ta je agresivnejsa - vodica jo morata ves cas hranit drugace lahko napade koga od nas. Ko se odpravimo naprej nas se nekaj casa zasleduje) ter nekega samca. Vseh imen se ne spomnim, vendar pa so to poldivji orangutani, saj jih ves cas hranijo, sicer pa zivijo svobodno. Ta bitja so naravnost cudovita, zelo lepe barve in vsak ima svoj karakter. Ko si vzamemo odmor za kosilo (ki je seveda spet bozansko - Harry je cudovit kuhar) se nam pridruzi opica z irokezo (Thomas leaf monkey), ki se nam cisto pribliza in caka na kaksno banano. Vmes nas napade ogromna stonoga, ki je povrh vsega se zelo strupena - do bolnisnice imas eno uro, drugace oblezis na mestu popolnoma brez moci za nekaj dni). Tamrin ji odreze strupene konice in si jo da na roke ter jo ponuja okoli -bljak. :P Nekajkrat preckamo potok ali manjso reko, drugace pa ves cas plezamo gor in dol, treking traja 7 ur in ne morem verjet da moje koleno zdrzi,ampak pocutim se odlicno! :) Koncno prispemo na cilj, preckamo potok in pridemo do prenocisca (leseno ogrodje, ki ga Tamrin in Harry prekrijeta s plastiko). Takoj se nam pridruzi skupina opic - makaki (v eni skupini jih je navadno 15 do 20, tudi pri nasi) in dva velika kuscarja (podobna komodoskim varanom, le malo manjsa), z repom merita 1, 5 metra. Opice ostanejo pri nas dokler se naslednji dan ne odpravimo naprej, prav tako kot kuscarja, ki ves cas plavata in hodita okoli. Ugriz kateregakoli od teh kuscarjev je eden najbolj strupenih (ceprav ne proizvajajo strupa) saj imajo v gobcu ogromno bakterij, zaradi cesar pride v nekaj urah do sepse. Nekaj metrov visje od nasega hotela v dzungli imamo precudovi slap in tolmun, kjer se lahko okopamo in sprostimo razbolele misice. Cudovit kraj za fotosuting. ;P Seveda smo ves cas pozorni, ce se bi pojavil kaksen kuscar. Pojemo vecerjo, Tamrin nas nauci slavne pesmice v Bukit Lawangu in zabavnih igric (veliko tistih v stilu Ristota :P) ob svetlobi svec opazujemo vesce in netopirje ter se zelo utrujeni odpravimo spat ze okoli 11ih zvecer. Seveda nas je malo strah, saj spanje v dzungli naj ne bi bilo 100% varno, vendar za to poskrbita vodica, ki nas vse zakrijeta in okoli sotora posujeta s soljo, ki naj bi zivalim preprecila vstop.

Zjutraj okoli 6ih nas (oziroma me) prebudi ropot posod, napad opic iscejo hrano po prespali noci in to v nasi "kuhinji". S Harryem ustaneva in jih prepodiva, obupam nad nadaljnim spanjem in se odpravim raziskovat ter fotografirat opice. Po zajtrku se zopet stusiramo pod slapom, pospravimo in se odpravimo proti reki. Vsa nasa oblacila so seveda zelo umazana in predvsem mokra, saj je vlaznost tu previsoka, da bi se kaj posusilo, vendar nam je ze prakticno vseeno saj vemo da bomo preckali reko in si tako vsaj ocistili pohodniska oblacila. Reka ima izjemno mocen tok zato je preckanje dokaj tezavno. Pot nadaljujemo ob reki navzgor, vse skupaj pa deluje podobno kot pri kanjoningu, le da brez celad in zascitnih oblacil - precej drsi in vse skupaj je kar ekstremno in nevarno, vendar smo zelo previdni in z medsebojno pomocjo nam uspe priti do konca brez poskodb. Tam nas caka se zadnja skala, na katero splezamo in z nje skocimo v reko, na drugi strani pa nas ze caka kosilo. Cudovita izkusnja ni kaj! Za sladico pa rafting po reki Bohorok navzdol, ki traja kar pol ure in je res super! Vmes so mirnejsi predeli ko lahko opazujemo precudovito okolico (okoli reke je dobesedno zid iz dreves, ki so visoka tudi 50 metrov). Zacutiva mir in sreco da sva tu, da nama pripada cast vse to doziveti, hkrati pa obcutiva poniznost ob pogledu na okolico. Zelim si, da bi lahko bili tu z nama, vsi najini ljubljeni, saj tega z besedami ne mores opisati. Zadnjih nekaj sto metrov ob reki vidimo veliko domacinov, ki se nam nasmihajo in so izjemno veseli ko jim pomahamo. Po koncanem izletu pa se odpravima z novimi prijatelji do njihove nastanitve (Bukit Lawang Indah), saj je 5krat cenejsa. Eva in Joe se v isti uri odpravita proti avtobusu za Medan, midva pa se pridruziva Tomasu. Najprej se gremo stusirat in spocit nato pa na vecerjo, kjer  v miru kartamo in se pogovarjamo o nacrtih za naprej. S trekingom smo imeli izjemno sreco, saj je v jutru ko smo zaceli ravno prenehalo dezevati, v trenutku ko smo prispeli v Indah pa je zopet zacelo. Izjemno sva zadovoljna s tem kako se je izslo v Bukit Lawangu. :) Naslednji dan pa greva se na predel kjer hranijo orangutane, vidiva lahko samico z 5-letnim mladicem, kasneje pa koncno najdeva internet, ter se odpraviva nazaj v Medan.

Se cujemo, ko opiseva kako je tu, rajskem otoku Pulau Weh.

My Review Of The Place I Stayed



Loading Reviews
Slideshow Report as Spam

Comments

Natasa on

Jeh!
Res sta dobra. Komaj cakam, da prideta in strneta utise. Sedaj pa zasluzen pocitek in veselo narej v nove avanture!!
CAO!!

DUSI on

Ja kar tako naprej....Žana še malo pocrkljej pa bo....ti Maja pa uživaj v eksotični hrani, ki ti jo res zavidam, saj me poznaš.....pa bližnje srečanje s prijatelji v džungli,....mora biti res lep pogled na mamo in mladička, verjetno bi ga kar posvojila, no ja ....za par ur zakaj pa ne.... Kako pa je občutek pijavke na telesu.....Žan si je verjetno mislil, da naj še kdo tebi pije kri, tako kot ti njemu, ha ha hec....saj ne mislim čisto tako....No Uživajta še naprej v eksotiki. Čao mami

Roman on

Hojla
Ateja bo od foušije konc.
UŽIVITA !!!!!!!!!!!!!!!!!!!

ferry borhan on

Finally u meet our lost brother...

NEJC on

jaoooo ku greta naslednic.....gremo trije kr grem zram.....hvala za čestitke maja in žan.....pač sm profesijonalc....haha no fajn bodta še naprej pa po pamet......rvm:)

stricek on

En prav lep pozdrav. Vidim, da uživata.Tudi vajina javljanja so enkratna, saj se na trenutke ćlovek preseli v džunglo k sorodnikom :P Obilo užitkov in komaj čakam na nova javljanja.

Cile

Add Comment

Use this image in your site

Copy and paste this html: