Na vulkanu
Trip Start
Mar 26, 2011
1
52
56
Trip End
Aug 01, 2011
Mt. Batur, Bali, Indonesia
Tuesday, July 12, 2011
Pustimo to, da imava za soseda priletnega Avstralca, ki je včeraj predvčerajšnjim zvečer prišel tako pijan domov, da je na verandi skoraj padel – najprej sva mislila, da je ga je zaneslo zaradi teme in višine stopnic (ne vem, zakaj imajo na Baliju stopnice 2x višje, kot pri nas), ko pa je sam nase vpil v spanju, nama je postalo jasno, v katerem grmu tiči zajec.
Saj naju ne bi toliko motilo, če ne bi bila oba bungalova sezidana tako, da imata stene prave, za (skupen) strop pa nekaj trsja:)
No, včeraj sva mu vrnila, ko sva na terasi nažigala Slona & Sadeža - kakšna carja, ej:) Maja, Grega, mormo it še na kkšn njun koncert:).
Včeraj sva najela skuter (liter bencina stane 27 evro centov!) in se odpeljala odkrivat soseščino. Panorama je bila dih jemajoča in definitivno ena od najlepših, ki sem jih videla na tem potovanju. Na sveže zelenih riževih terasah se ti res odpočijejo oči. In spet se mi kolca po vseh teh čudovitih spominkih, mimo katerih sva se vozila – pa še vedno nimava prostora. Joooj, da bi človek kar najel nekaj kesonov in nabavil vse te lepe stvari.
Manca, nahecaj svojega biologa, da te pripelje na Bali – tebi že ne bilo dolgčas, Dag pa bi imel veliko dela s tukajšnjimi plazilci:) Naletela sva že na dvometrsko kačo pa »malo večjega« martinčka:)
Se pa pozna, da je Bali večinoma destinacija za počitnikarje (poleg avstralske mularije, ki jim je Bali nekaj podobnega, kot za naše Grčija) manj je backpackerjev. Veliko je družin z otroci, parov, na poročnem potovanju in starejših ljudi, ki pridejo v svoje luksuzne apartmaje in hotelske sobe pa ležat na plaže. Vmes si privoščijo kak enodnevni izlet, njihovi vodiči pa za njimi nosijo dežnike, če bi slučajno deževalo:)
Posledično je tudi okolica veliko bolj čista (kaj pa bi rekli ti »bogataši«, ki so dodobra izpraznili svoje denarnice za take počitnice, če bi bilo vse umazano), cene so precej višje kot v JV Aziji, domačini so izredno prijazni in vedno z nasmehom na ustih.
Pogrešava predvsem »ulično hrano«. Če hočeš jest, moraš v klasično restavracijo, cene pa so, vsaj v Ubudu in Kuti, dokaj visoke za azijske standarde. Da dobiš wi-fi (v restavraciji), pa plačaš še malo več.
Danes sva pa spet dokazala svojo nenormalnost – ampak, nisva bila edina. Vstala sva četrt na tretjo uro zjutraj, ob treh naju je pobral šofer in ob štirih sva že plezala na vulkan Batur. Zadnji večji izbruh je bil leta 1994, manjši pa v letu 1999, če se ne motim.
Za vzpon na vulkan moraš najeti vodiča, čeprav pot ni ne dolga, ne zahtevna (sam vulkan je visok 1717 m, turiste pa pripeljejo na višino nekaj več kot 1500 metrov), a ima tukajšnje združenje vodičev monopol nad turami, ki kontrolirajo (in če gre verjetni Lonely Planetu, »po potrebi« grozijo tistim, brez vodičev) vzpone na goro.
Razmišljala sva, s katerim slovenskim hribom bi lahko primerjala ta vzpon, pa nisva dobile nobene pametne primerjave. Prva tretjina poti je skoraj položna, v drugi se začneš vzpenjati, tretja pa strma. Z zmernim tempom in enim postankom, smo bili na vrhu v dobri uri (v turističnih vodičih omenjajo dve uri, najin vodič pa je rekel uro in pol).
Tudi tukaj so mahnjeni na sončne vzhode, zato večina ljudi štarta ob tako zgodnji uri. Ker vzpon začneš in končaš v temi, je vodič še kako dobrodošel, saj razen snopa svoje svetilke, ne vidiš ničesar. Pri agenciji, kjer ga najameš, ti tako zagotovijo vodiča, ta pa ti na vrhu pripravi zajtrk. Zanimiva je njihova »zajtrk matematika« - za dve osebi pripravijo tri sendviče z banano in dve jajci:)
Na vrhu smo potem v temi čakali sonce, ki pa ga, jasno, ni bilo od nikoder. V agenciji ti »pozabijo« povedati, da je vulkan večinoma zavit v oblake in da vzpon za opazovanje sončnega vzhoda ni tako smiseln:) Ampak baje smo imeli kar srečo – za nekaj minut so se oblaki razkadili, da smo videli v dolino, včeraj pa so imeli vso pot dež.
Vsekakor pa je bil občutek zelo dober, ko stojiš na gori, iz katere se kadi para. Dogajanje sicer ni tako intenzivno, kot na Etni, ti pa to, da si vstal sredi noči in v temi splezal na hrib, da preklemano dober občutek zmagoslavja.
Kaj sledi? Razvajanje, kaj pa drugega:) Kako priročno, da je najin bungalov čisto zraven masažnega salona:)
Comments
Ojla, popotnika. Jst sm pa ravno hotu Klemnu poslat link na youtube - Mestni
redar, tolk da se mal spomnita, pa vidim, da ni potrebno :)
Kolk sta dala za vzpon na vulkan?
Ful sta carja, da sta si upala z motorjem na cesto! Naju je blo še
peš strah :)
Be well.
jaaaaa:) ceprov redar je bl moj, klemnov pa Yo song:))
za na vulkan sva dala 670.000 rupij za dva.
Pa sem jih dočakala, lepe slike so :)
Ah, že spet kače pa močvirje! Mar bi v J Avstraliji ostala, da bi še naprej sline cedil po prelepi pokrajini :). Klemen, ko prideta nazaj mormo na gokarde, zihr si se kaj naučil v tem prometu ;).