Nagajivo naprej
Trip Start
Mar 26, 2011
1
44
56
Trip End
Aug 01, 2011
Cape Tribulation, Queensland, Australia
Monday, June 13, 2011
Že ob prihodu v Darwin, tudi sredi noči, sva nekaj ur preizkušala (ne)udobje letaliških zof in se je kar dobro obneslo. Ker so hostli ob štirih zjutraj še zaprti, sva na letališču zaspala do devetih zjutraj (po neprespani noči in celem dnevu potovanja še jaz zaspim, pa tudi če zvita na kavču, ob piskanju zvočnikov in mimohodu potnikov).
Nazaj grede pa sva najinega najetega Getza zvečer parkirala na parkirišču letališču in se podala na lov za najbolj udobnim kavčem v letališki zgradbi. Misleč, da bova edina s takšno idejo, sva se krepko motila. Vsi kavči so bili že zasedeni, backpackerji pa vsepovsod po tleh in na kavčih:) No, ja, vsaj skrbelo naju ni, da bi nas osebje metalo ven - če jih do takrat niso, nas tudi potem ne bodo.
Čez nekaj časa se je en model odločil, da je kavč očitno prekratek zanj, tako da sem si ga prisvojila jaz, Klemen pa se je namestil na tla. Za čuda, nama je uspelo zaspati in v Cairnes sva prišla še kar spočita.
Naj dodam še to, da je bila kontrola ob vstopu v Avstralijo zelo temeljita. Pred vstopom moraš izpolniti obrazec, na katerem označiš, da v državo ne prinašaš nikakršne hrane in raznih škodljivcev.
Zelo se bojijo, da bi k njim prenesli bolezni, ki jih do sedaj še ni, da ne bi uničili flore in favne. Preden se odpraviš v Avstralijo si moraš temeljito očistiti čevlje (ja, tudi zemlje na čevljih ne smeš prenesti sem) in obvezno prijaviti, če imaš karkoli bio v prtljagi. Po kontroli potnih listov sledi še kontrola in rentgen prtljage. Pomembno je, da stvari, ki jih imaš, prijaviš, tam jih preverijo, če so OK in načeloma ni problemov.
Nama so pogledali čevlje (ki jih je Klemen že v HK v ta namen očistil), povedala pa sva, da imava v prtljagi tudi neko kitajsko olje in leseno štampiljko, ki sva ko kupila na poti. Ja, tudi les preverijo zaradi škodljivcev.
Kot rečeno, če vnaprej poveš, ni problema, če pa te dobijo ilegalno, je hudič in visoka kazen. Nama so vse odobrili in ni bilo težav. Na sploh sva bila presenečena nad super prijaznostjo vseh carinikov. Za razliko od naših, ki vate zrejo mrkih obrazov, se ti vedno nasmehnejo in se celo pošalijo z vsakim obiskovalcem. Ne bi verjela, če ne bi videla.
Naj nadaljujem ... iz letališča v Cairnesu sva šla takoj po najin kombi, ki sva si ga rezervirala za potovanje od Cairnsa do Brisbana. Šele, ko se voziš po Avstraliji vidiš, da smo 70 % prometa samo turisti - bodisi domači ali pa tuji. Tisti starejši imajo prave avtodome, mladina pa se prevaža okrog v preurejenih kombijih. Ponudbe je ogromno, midva pa sva na netu našla Wicked (= nagajivo po angleško), ki so bili (v primerjavi z ostalimi firmami) zelo ugodni.
Še malo podatkov: kombi sva najela po ceni 26,8 € na dan. K temu je potrebno prišteti še 11 € zavarovanja na dan (lahko bi izbrala tudi cenejšega) in pa dodaten strošek 73,5 € za to, ker bova avto vrnila na drugi destinaciji, kot sva si ga izposodila.
Tale Wicked ima to prednost, da ne računa za majhne praske na avtomobilu (tako ali tako je ves popisan in porisan z grafiti), prevoziš pa lahko neomejeno število kilometrov. V času potovanja moraš nekam v avto napisati svoje sporočilo zanamcem, tako da je notranjost že čisto popisana:) Zabavno! No, poglejte slike, pa vam bo vse jasno. Avto je preverjeno udoben, razgled iz postelje pa čudovit;)
Na poti sva tretji dan in v teh treh dneh sva se iz Carinesa odpravila na 110 km oddaljeni Cape Tribulation, kjer je leta 1770 pristal kapitan James Cook. Pokrajina na poti do tja je bila vse od deževnega pragozda do nasadov banan in sladkornega trsa.
Okrog petih ali šestih popoldne morava začeti iskati prostor, kjer bova prespala. Ker je kampiranje v naravi in na parkiriščih ilegalno, sva do sedaj spala v kampih, ki so super organizirani.
Imajo kuhinje, žare, čiste WWCje in lepo urejene površine. Ta, v katerem sva danes (spet sva nazaj v Cairnesu, jutri nadaljujeva proti jugu) pa ima celo brezplačni internet, kar je prava redkost. Kampiranje naju običajno stane med 15 in 20 € za obe osebi.
Znoči se že ob šestih popoldne, zato si takrat začneva pripravljati večerjo, potem pa včasih še klepet s popotniki in to je to. Se bova morala navadit, da bova hodila zgodaj spat in potem zgodaj vstajat, da bova čim bolj izkoristila dneve. Večeri so mrzli in kar nenavadno je po toliko časa priti na "normalno" temperaturo.
Klemen že obvlada vožnjo po levi strani. Ves čas sva se vozila ob obali in za naju je zelo težko mi je sprejeti dejstvo, da je morje povsod okrog, pa se ne moreš kopati v njem. Povsod so table z opozorili o krokodilih in pa tiste, ki opozarjajo na meduze.
Sicer pa so ceste lepo urejene. Ob poti je veliko razglednih točk pa tudi počivališč s čistimi stranišči in do sedaj je bil v njih še vedno WC papir:) Vse je lepo označeno.
Ana, preden pozabim - čestitke za opravljen pripravniški izpit. Upam, da te šefe in komisija niso preveč namučili:) Pa pozdrav vsem CPU-jevcem!
Comments
Se dobr, da imajo bazen, da se lahko kaj namocita:) Sicer pa pise na tabli, da so meduze prisotne poleti!?
ma sem vedla, da jo bosta ubrala čez...sam čakala sem kdaj.....in evo....Avstralia here I come...
Lep pozdrav obema. Res uživamo ob branju in ugotavjamo, kako nebogljeni bi bili ker ne znano tujega jezika. Res lepa doživetja, vidva pa še vedno tako zaljubljena in polna življenja. Kar tako naprej. Čakamo novih zgodb. Srečno obema.