Krasnojarsk

Trip Start Oct 13, 2008
1
77
83
Trip End Mar 31, 2009


Loading Map
Map your own trip!
Map Options
Show trip route
Hide lines
shadow

Flag of Russian Federation  , Siberia,
Wednesday, March 11, 2009

Krajsi postanek na najinem potovanju proti doma sva se odlocila narediti tudi v mestu Krasnoyarsk in sicer s skoraj izkljucnim namenom da obisceva tukajsnji regionalni muzej. Kljub temu, da se muzej nahaja v vec kot smesni zgradbi, ki zeli imitirati faraonsko grobnico, je tisto kar muzej ponuja se kako vredno ogleda ter s tem pogojenega postanka tukaj.

Muzej je razdeljen v vec nadstropij, kjer je vsako nadstropje namenjeno svoji tematiki. V kleti si je tako mogoce ogledati zivljenje clovekovih prednikov vse od kamene dobe pa do plemenskih ljudstev, ki tukaj zivijo se danes. Ob tem velja omeniti, da so nekatera med njimi tudi se ob ruski kolonizaciji zivela v kameni dobi ter niso poznala niti ene same kovine. Ob gradnji transibirske zeleznice je bilo se posebej znano pleme Goldi, ki ni poznalo ne kovin, ne koncepta denarja, koncepta dela in so ziveli povsem enako kot nasi predniki milijone let poprej. Med izumi, ki jih pleme Goldi prav tako ni poznalo je sodilo tudi kolo. Sicer je zacudenje ob tem v bistvu malo pretirano, saj se tudi danes zivijo dolocena plemena v Arkticnem krogu na severu Sibirije, ki prav tako niso prisla kaj dalj od sulice in ognja iz kamnov. Se bolj nerazviti kot ti pa so nekatera plemena na Andamanskem otocju ter okoliskih otokih, za katera ze desetletja potekajo pravi prepiri v znanstvenih krogih ali naj se jim omogoci stik z razvitim svetom ali ne. Do sedaj se namrec niti en posameznik iz razvitega sveta ni stopil na njihove otoke in je vse kar vemo o njih posledica satelitskega in zracnega opazovanja. Tudi oni ne poznajo ne kovin, ne kolesa (poznajo ogenj) ter zivijo v praskupnosti kot lovci ter nabiralci.

Odlicne zbirke v kletnih prostorih, kjer je mogoce videti vse aspekte zivljenja prvotnih prebivalcev Sibirije, dopolnjujejo zbirke tukaj najdenih prazivali ter se zivecih zivali. Tukaj sva tako lahko koncno videla majhnega predstavnika vrste Gulo Gulo, ki velja za tako zelo agresivno ter po svoje strasno zver. Se bolj kot rosomah pa so naju osupnili ostankih mamutov ter predniki sedanjih nosorogov. Nekdaj ziveci nosorogi v Sibiriji so bili vsaj kakih 30% vecjih od sedanjih afriskih ter so bili porasceni z dolgo crno dlako. Od zbirke prepariranih zivali pa sva nadaljevala v naslednja nadstropja posvecena ruskemu osvajanju Sibirije (z maketo ladje Kozakov v naravni velikosti) , tukajsnjemu zivljenju od 16. do 20. stoletja ter seveda obdobju Lenina ter boljsevikov. Povsem majhno vitrino sva nasla posveceno se morilcu Josefu, ki je Lenina nasledil in tam sva tudi zakljucila najin ogled.

Lenin kot osrednji lik oktobrske revolucije je se danes pozitiven lik (kar si zaradi svoje izjemnosti podobno kot Ho Chi Minh v Vietnamu tudi zasluzi), ki ga je mogoce zaslediti v vecini ruskih mest. Njegov velik spomenik dominira pred sedanjo zgradbo guvernerja Krasnojarska, ob obrezju reke Jenisej, ki tece skozi Krasnojarsk pa je se vedno zasidrana ladja na kateri je semkaj Lenin priplul ob svojem izgnanstvu pod Carjem v Sibirijo. Ladja je sedaj muzej, a je bila zal zaprta ob najinem obisku. Sva pa v nadomestilo za to lahko ob njej slikala pravo mongolsko jurko na obrezju reke. Ob omembi reke Jenisej se spodobi omeniti, da sva ob prihodu v mestu preckala reko na novem mostu, ki stoji le nekaj metrov stran od mosta iz leta 1890. Ta stari most je v letu, ko je bil zgrajen prejel prestizno nagrado za najvecji dosezek clovestva na svetovni razstavi v Parizu. Danes Rusi radi zapisejo, da je ta dosezek bil eden prvi v vrsti njihovih velikih stvari kot so bile: prvi satelit v vesolju, prvi clovek v vesolju, prva postaja v vesolju ter na koncu verjetno najbolj izjemno od vseh dosezkov (in tudi dalec najbolj drag projekt med vsemi) zelezniska proga BAM. Ne si belit glave, ce niste slisali za njo, saj tudi midva nisva veliko vedela o tem projektu dokler nisva tukaj potovala. BAM je zelezniska proga, ki tece dejansko v arkticnem krogu nad transibirsko zeleznico v dolzini vec kot 3000 km in so jo Sovjeti gradili (s premorom v casu druge svetovne vojna) od leta 1930 pa do 1991, ko je postala operativna. Stroski gradnje so presegali stroske celotnega sovjetskega vesoljskega programa v vsem svojem obstoju ter danes veljajo za poglaviten razlog za zlom nekdanjega sovjetskega imperija. Ker je bila proga koncana sele po padcu Sovjetske zveze, ni nikoli prejela slave, ki ji gre, saj se danes dejansko nima konkurence v kateremkoli projektu na zemeljski obli. Nobena druga gradnja na zemlji doslej se ni zahtevala toliko sredstev, toliko virov, toliko ljudi in toliko dela kot BAM.
Slideshow Report as Spam

Use this image in your site

Copy and paste this html: