Shanghai
Trip Start
Oct 13, 2008
1
66
83
Trip End
Mar 31, 2009
Shanghai, Shanghai, China
Friday, February 20, 2009
Trenutno zivi v Sanghaju vec kot 20 milijonov ljudi in predstavlja ekonomsko sredisce Kitajske. Novih gradenj je tukaj morda se vec kot v ze tako gradenj polni dezeli in vse sili v nebo. Zadnji primer te prakse je zagotovo nov poslovni center, ki je trenutno najvisja zgradba na zemlji in ponuja za turiste sprehod po 474 metrov visoki stekleni galeriji. K dozivetju na najvisji zgradbi na zemlji se bova se vrnila, tukaj pa bova omenila, da se v tem trenutku ob tej zgradbi ze gradi nova, ki bo se visja in se bolj posebna.
Stvari, ki locujejo Sanghaj od ostalih Kitajskih mest je nadvse veliko, a verjetno je za naju bila najbolj izstopajoca dediscina nekdanjih evropskih sil v tem mestu. Ker na tem potovanju nisva obiskala Macao in Hong Kong je bilo za naju prvic, da sva lahko v kaksnem kitajskem mestu obcudovala evropsko arhitekturo. Midva sva se najprej odpravila na obrezje reke, ki ga imenujejo Bund in kjer prakticno ni nicesar drugega kot evropskih zgradb iz zacetka 20tega stoletja. Sedaj te objekte naseljujejo banke in financne institucije, a clovek kljub temu dobi obcutek kot da bi se sprehajal v kaksni evropski prestolnici. Vtis bi bil se bolj pristen, ce se ne bi na drugi strani reke bohotilo nekaj najvisjih zgradb na zemlji, ki v nebo kricijo kitajske zelje biti najvecji, najboljsi, najvisji...
Ob Bundu je v Sanghaju mogoce najti tudi tuje cetrti v katerih je v 30tih letih prejsnjega stoletja zivelo kar 60000 tujcev. Danes je najbolje ohranjena med njimi francoska cetrt, a tudi to pocasi izpodriva kitajski vpliv in nove gradnje. Iz preteklosti je Sanghaj sicer obdrzal mesto najvecjega pristanisca in ekonomskega centra Kitajske, je pa ob zmagi Komunistov izgubil vse ostalo kar ga je v prvem planu naredilo velikega. Tako danes tukaj ni mogoce vec najti trgovine z opijem, skoraj suznjelastniskih tovarn, trznic z belim blagom (prostitutke in mlada dekleta iz skoraj celotne Azije) ter najvecjih bordelov na vzhodu. Danes so se sicer tujci vrnili v to mesto, a bordele in trgovine z opijem nadomescajo poslovne zgradbe najvecjih financnih institucij in stolpnice mednarodnih korporacij.
Najocitnejsa za opazovalce med njimi je vsekakor prej omenjena stolpnica, ki jo vsi domacini zaradi njene oblike imenujejo odpirac steklenic. Izkusnjo ob obisku te, za obiskovalce, najvisje zgradbe na svetu je zelo tezko opisat. Vsekakor gre za fascinantno dozivetje, je pa tezko soditi ali je bolj neverjetno strmeti navzdol na okoliske vec kot 400 metrov visoke stolpnice, ali voznja z dvigalom s hitrostjo 484 visinskih metrov v manj kot minuti (dvigalo zacne pot v kleti pri -10tih metrih) ali sprehod po steklu s 474 metri zraka pod njim. Z eno besedo - noro. Nekdaj najvisja zgradba v Sanghaju, Jinmao Tower (421 m), je od sprehajalne galerije oddaljena manj kot 100 metrov in clovek ima obcutek, da bi z malo zaleta z lahkoto skocil na tisto stolpnico tam spodaj. Zal zaradi megle nisva imela najboljsega razgleda v daljavo, a verjameva, da se od tukaj da videti do robov mesta.
Da sva dobila boljso predstavo o razseznostih mesta, ki jih zaradi megle nisva uspela videti, sva se podala v urbanisticni muzej mesta in si ogledala kartonsko diaramo Sanghaja. Na ogromnem detajlnem modelu sva lahko ze tudi obcudovala vse nove zgradbe, ki jih sedaj gradijo za razstavo EXPO 2010, ki jo gosti Sanghaj in seveda videla tudi ze kako bo videti naslednja najvisja zgradba v mestu. V tem muzeju je tudi mogoce videti primerjavo fotografij delov mesta iz pred 20tih let, ko so najvisje zgradbe v mestu bili le budisticni templji. Sele tukaj si clovek dejansko zna predstavljati vratolomen razvoj Kitajske v zadnjih treh desetletjih.
Kljub novodobnim atrakcijam, ki jih Sanghaj ponuja, pa bi bilo zmotno misliti, da ostanki iz njegove preteklosti niso zanimivi. Danes napolnjen s trgovinami in restavracijami stari del mesta ponuja pogled v zivljenje v Sanghaju pred prihodom tujcev. Podobno velja tudi za starodavne templje. Arhitektura starih zgradb je sicer dalec od preseznikov novih stolpnic, a prav tako impresivna in predvsem govori o drugacnem ritmu zivljenja nekoc. Tako kot v stolpnicah clovek zacuti, da se danes vse spreminja in ves svet dirja v hitrem razvoju, tako med zidovi starih botanicnih vrtovih sredi mesta zacuti vecnost in naso minljivost. Ob stolpnicah, ki si naslove najvisjih zgradb na zemlji izmenjujejo skoraj iz meseca v mesec in so v manj kot nekaj letih skoraj pozabljene med sebi podobnimi, obstajajo vrtovi, ki svoje oblike niso spremenili ze 600 let in so se vedno nekaj posebnega.
V mestu taksnih kontrastov pa se zdi, da njegove prebivalce zal v vecini poganja le se en motiv zivljenja. Ljudje tukaj zivijo, da nakupujejo. Zlata milja sredi mesta, kakor imenujejo Nanjing ulico, je polna trgovin in pooseblja potrosnistvo. Tudi midva se nisva uspela upirati dovolj casa in sva si na sejmu izdelkov iz puha kupila vsak eno bundo iz puha za tedne v Sibiriji, ki so pred nama. Prav tako pa sva si kupila nov majhen foto aparat in lahko z njim spet snemava kratke filmcke. Pri mnozici ostale fotografske opreme pa sva se nekako uspela zadrzati in nisva razsirila najine zbirke objektivov.
