Plain of Jars
Trip Start
Oct 13, 2008
1
32
83
Trip End
Mar 31, 2009
Phonsavan, Lao Peoples Dem Rep
Friday, December 12, 2008
Najin prvi postanek v mestu Phonsavanh je bila pisarna organizacije MAG (Mines Advisory Group), ki se ze od leta 1994 trudi Laos ocistiti bomb, min ter ostalih eksplozivnih sredstev, ki so jih nad to dezelo odvrgli ameriski bombniki in se danes jemljejo zivljenja. V njihovi pisarni se je mozno ogledati zelo zanimivo razstavo o eksplozivnih sredstvih v Laosu, prav tako pa si je mozno vsak dan ogledati dva pretresljiva dokumentarca na to temo.
Statisticni podatki o 9 letnem neprestanem bombardiranju so pretresljivi, saj so Americani na Laos odvrgli kar 1,36 milijona ton razlicnih bomb, med katerimi je bilo kar 250 milijonov kosov razlicnih kasetnih bomb, ki se danes ubijajo. Priblizno 30% vseh odvrzenih eksplozivnih teles ni eksplodiralo med samo vojno in se danes predstavljajo nevarnost za tukajsnje ljudi. Tako je na veliko podrocjih kmetovanje onemogoceno zaradi eksplozivnih teles v zemlji, vsako leto pa se vedno umre ogromno stevilo kmetov med obdelovanji polj, otrok med igro v naravi ter ljudi, ki poskusajo bombe prodati kot odpadno zelezo. Trgovina z odpadnim zelezom od bomb je v razcvetu in vse orodje, jedilni pribor ter vecina ostalih izdelkov je iz te odpadne kovine. Zaradi revscine ljudje tvegajo in poskusajo sami lotiti demontaze neeksplodiranih bomb, saj trgovci z zelezom kupujejo zgolj samo kovino in ne tudi eksploziva.
Vec kot ena tretjina vseh zrtev v zadnjih petih letih pa so bili otroci, ki so umrli zaradi ostankov kasetnih bomb. Po grobih ocenah je v Laosu se vedno okoli 75 milijonov neeksplodiranih min iz kasetnih bomb, ki jih otroci veckrat zamenjajo za igrace, sadeze ali zgolj zelijo kaj zasluziti s prodajo odpadnega zeleza. Organizacija MAG vsako leto unici vec 10000 min iz kasetnih bomb ter ostalih vecjih eksplozivnih teles, a je obseg smrtonosnih eksplozivnih teles v Laosu tako ogromen, da bo ta proces trajal se nekaj desetletij preden se bo vsakoletno stevilo zrtev zmanjsalo s trimestne stevilke. Organizacija zaposluje vecinoma lokalne prebivalce in ima prav tako tudi redno solanje za to vrstne strokovnjake. Tudi sama sva prispevala majhen delez k njihovemu delu, saj sva kupila njihovo majico od katere denar gre za delovanje organizacije.
Posledice bombardiranja je mogoce videti povsod, saj so kraterji vidni na celotni pokrajini, prav tako pa ima vsaka hisa, restavracija, hotel ali kaksna druga zgradba lastno zbirko neeksplodiranih bomb ter ostalega orozja.
Da pa nisva dni tukaj prezivljala samo med bombami, sva se odpravila tudi na organiziran izlet po bliznjih najdiscih starodavnih posod, ki so stare okoli 2500 let in nihce ne ve njihovega tocnega namena. Nekateri arheologi trdijo, da gre za starodavne krste, spet drugi si trdijo, da se je v njih hranilo hrano, dragocenosti ali zganje imenovano Lao Lao. Tudi tem najdiscem bombardiranje ni prizaneslo in so tudi med posodami posejani bombni kraterji, mnoge so bile tudi unicene ali nosijo sledi krogel, ce so sluzile kot zaklon med tukajsnjimi boji. Vseh najdisc teh posod je v tukajsnji okolici vec sto, a le najvecja z vec kot 300 posodami na enem mestu so bila ociscena neeksplodiranih eksplozivnih teles in so varna za ogled. Se tukaj pa je na tleh oznaceno z rdeco-belimi mejniki, kje je varno hoditi in kje se ni bilo podrocje pregledano.
Ker so na podrocjih arheoloskih najdisc potekali boji, je mogoce ob sledeh krogel videti tudi ostanke unicenih tankov. Tudi tem zeleznim dinozavrom pa tukajsnja revscina ne prizanasa, saj so z njih domacini odstranili cisto vso odpadno zelezo, ki ga je bilo mogoce odnesti. Tako so ostali le trupi tankov ter tezke kupole. Je pa ob bolj podrobnem pogledu z arheoloskih najdisc videti se danes delujoce vojaske baze v katerih so parkirani sedaj ze ostareli ruski lovci tipa Mig 21. Teh je mogoce nasteti tudi po vec 10 parkiranih ob letaliscih stezah, a zaradi pomanjkanje vzdrzevanje ne letijo vec. Tako vsaj pravijo tukaj ziveci domacini.
Ker so naju posledice vojne povsem osupnile in nato drugega tukaj sploh nisva vec mogla opazovati, sva se odpravila na ogled najbolj zivih posledic vojne, kar jih je mogoce videti. Odpravila sva se v sirotisnico, kjer zivijo otroci, ki so jim tukaj ostale bombe vzele starse. Sirotisnica je nastala s pomocjo sredstev nemskega donatorja ter EU in v njej prebiva trenutno vec kot 100 otrok, ki so v zadnjih nekaj letih izgubili starse v eksplozijah ostankov iz vojne. Sirotisnica bi lahko bila vzgled vsem podobnim organizacijam, saj je izjemno vzorno urejena, bistro nacrtovana z igriscem v osredju ter 15 bivalnimi hiskami, ki ga obkrozajo in v katerih zivijo ğdruzineĞ 10tih otrok, skupaj z nadomestno mamo. Nadomestne mame morajo biti brez druzine in z otroci zivijo 350 dni v letu. Tamkajsnji zaposleni in otroci so veseli vsakega obiska, prav tako pa je mogoce z donacijami pomagati pri obratovanju sirotisnice.
Jutri se odpravljava proti Viang Veingu ter nato dalje proti prestolnici Laosa.
