Najpomembnejsa (postranska) stvar na svetu

Trip Start Jun 21, 2006
1
3
8
Trip End Aug 05, 2006


Loading Map
Map your own trip!
Map Options
Show trip route
Hide lines
shadow

Flag of Indonesia  ,
Wednesday, July 12, 2006

Selamat pagi! (ali dobro jutro, kot bi rekli tam dalec stran, v Sloveniji)

Ja, svetovnega prvenstva je konec in na zalost so zmagali nasi sosedje, da se bodo naslednja 4 leta lahko nosili ze bolj pokonci kot sicer. Obe polfinalni tekmi in finale smo spremljali tudi mi, pa cetudi nas je bilo za finale ob 2h ponoci treba s colnom prepeljati na drug otok in sredi noci pognati agregat. Nogomet je ocitno res ena pomembnejsih stvari na svetu, se toliko bolj v dezelah tretjega sveta, ceprav bi clovek pricakoval, da ob boju za prezivetje pozabijo na take banalnosti.

Iz Rantepao-a, od koder sva zadnjic porocala, sva se spet vozila celih 12h v natrpanem avtobusu. Ugotovila sva, da imava ocitno zelo dobra zelodca, saj so bruhali vsi po vrsti, in to ne enkrat. Mojca je v narocje vzela eno puncko, saj se je cela druzina stiskala na 2 sedezih - no pa se je ta kmalu pobruhala in je to po malem pocela se naslednjih 10h. A sva se naucila nekako uzivati v teh voznjah in ce ne trajajo dosti dlje, kot je predvideno, sploh ni tako hudo. No, po tej voznji sva prispela v Tenteno (osrednji Sulawesi), kjer so se se pred kakim letom ali dvema pridno pobijali v cerkvah in mosejah. Muslimanska in krscanska skupnost sta bili v mestih Tentena in Poso precej izenaceni in se nekako niso mogli sporazumeti kako in kaj. Sedaj so se baje zgodile manjse migracije in je Tentena postala vecinsko krscanska, Poso pa muslimanski. V Tenteni sva za en dan najela motorcek, in ko sem se ga naucil upravljati in se navadil na levo stran ceste, sva se odpeljala proti nekim slapovom in nato na celodnevno uzivanje na plazi bliznjega jezera. Nasla sva eno zelo lepo plazo s cudovitimi bungalovi, a brez zive duse, bungalovi pa tako pocasi zacenjajo razpadati. Ti kraji so bili baje vcasih dokaj turisticni, a so bombe na Baliju vse spremenile.

Na poti prek Posa in naprej do Ampane sva koncno spet naletela na 2 turista: Francozinja in francoski Svicar, in smo se bili precej veseli, tako da smo kar nekaj casa potovali skupaj. Ampana je obmorsko mestece s prijetnim vzdusjem in sluzi kot izhodisce za Togeansko otocje, kamor smo sli naslednji dan tudi mi. A se prej je bilo ponoci, ob 3h treba pogledat tekmo med Nemcijo in Italijo. Si predstavljate razsuto mesto, kjer pa je sredi noci organiziran ogled nogometa, vseh tekem. 2 bigscreena, kakih 300 ljudi, spremljevalni program z zrebanjem nagrad. No eno sem izzrebal tudi jaz, so me zagledali med samimi domacini in sem takoj postal atrakcija. Ker sem mimogrede na odru izdal tudi, da navijam za Nemcijo, sem bil zvezda tudi naslednji dan, saj so vsi vedeli da je Italy "bagus" in Nemcija "tidak bagus". Koliko uvrstitev na svetovno prvenstvo pomeni za promocijo drzave, nama je tudi ze postalo jasno, ko naju vsi hocejo imeti za Sveda in nimajo pojma o Sloveniji, Hrvaska in Srbija pa sta jim cisto jasni.

Togeansko otocje je bil nekaksen oddih od kaosa ki sicer vlada na Sulawesiju, in od izpostavljenosti, ko vsi okoli tebe strmijo vate (ce jim ti zacnes vracati ta pogled, jih ponavadi sploh ne zmotis in se naprej buljijo vate in si za njih Hello Mister! - vcasih tak pozdrav dobi tudi Mojca). No, najprej smo skupaj s Francozoma sli na otok Kadidiri, kjer placas priblizno 10$ in ti dajo bungalovcek in 3 obroke zelo dobre in turistom prilagojene hrane na dan. Imajo tudi potapljaski center, tako da se lahko naucis potapljanja - instruktor je Anglez. Mi smo si izposodili opremo za snorklanje (ali tauhanje, po domace) in 2 dneva obcudovali neverjetno lep podvodni svet. Kar ne mores verjet koliko zivljenja je tam spodaj, in kako lepo je. Sprva je bilo na Kadidiriju le se 5 drugih turistov, in je bilo zelo prijetno vzdusje - spominjalo nas je na film The Beach. Tu smo si pogledali tekmo med Francijo in Portugalsko. Ko pa se jih je vsulo se kakih 10, smo se s Francozoma odlocili za premik do naslednjega manjsega otocka, Bolilange. A glej ga zlomka, tam so nas zavrnili, ker da pricakujejo skupino 26 Slovencev, ki jih pripelje Oscar Tours iz Kranja. Pa smo v blzini nasli se lepsi otocek, pa se samo mi 4 smo bili na njem, za nas pa je skrbelo pol vasi. Tudi tu smo malo snorkljali, predvsem pa polezavali na terasah bongalovckov, kakih pet metrov od bele pescene plaze in turkiznega morja. V nedeljo ponoci pa je bilo na vrsti finale SP. Ker na otocku ni TV, so nas ob 2h ponoci s colnom prepeljali v 5 min oddaljeno vas, v hiso, kjer se je zbralo tudi kakih 20-30 drugih vascanov, ki so tokrat vsi slozno navijali za Italy. Skuhali so nam kavo, ki je mimogrede v Indonneziji kar dobra, in nam spekli koruzo. V ponedeljek smo se po kosilu odpravili cakat na ladjo, ki enkrat na teden pelje z otocja do Gorontala. No, ladja je prisla ob 21h in voznja ki naj bi trajala kakih 12h je na koncu trajala dobrih 14. Z Mojco sva s potem poslovila od drugih turistov, ki sva jih spoznala na Kadidiriju in od Francozov in se presedla v avto, za 8h voznje do Manada.

Jutri se odpravljava v nek nacionalni park v blizini opazovat zivali, v soboto pa verjetno letiva nazaj na otok Java, v mesto Surabaya. Sulawesi je bil kar trd oreh za potovanje, tako da se ze kar veseliva civilizacije. Upava da tam vec ljudi govori anglesko kot tule, saj je komunikacija velik problem.

Mojca&Tomaz
Slideshow Report as Spam

Use this image in your site

Copy and paste this html: