Rantepao, Sulawesi

Trip Start Jun 21, 2013
1
3
7
Trip End Jul 21, 2013


Loading Map
Map your own trip!
Map Options
Show trip route
Hide lines
shadow

Flag of Indonesia  , Sulawesi,
Monday, June 24, 2013

Po dveh urah leta iz Jakarte pristanemo v glavnem mestu Sulawesija, Makassar. Takoj se odpraviva naprej, proti osrednjemu delu otoka, cilj je mesto Rantepao. Ker sva seveda zamudila jutranji avtobus in do naslednjega nisva hotela čakati cel dan, sva morala vzeti avto, kao taksi, ki ga je en dečko iz postaje zrihtal v dvajsetih minutah. Dobro, da nisva vedela, kaj naju čaka. Vozili smo se namreč 8 ur (330 km), vmes smo pobirali še kar ene ljudi ob cesti, tako da smo se vsi stiskali na ozkih sedežih, medtem ko je voznik dobesedno vsakih 15 sekund trobil...vso pot. Krejzi pipls. :-)
V opozorilo se je sveda takoj ob prihodu v Rantepao ulilo (dobesedno) kot iz škafa in je lilo dve uri. Rantepao je namreč znan po tem, da skoraj vsak dan oz. vsaj ponoči dežuje. V hotelu naju je že čakal Yohanis Uttu. Najin vodič, s katerim sem si v preteklih mesecih dopisoval preko maila in se dogovarjal o trekingih, cenah... skratka - long distance negotiations. :-) Končni dogovor 4 super dnevi (trije z Yohanisom, en dan pa sva sama raziskala Rantepao).
Zjutraj smo se z Yohanisom najprej peljali do najbližjega marketa, kjer smo kupili šteko cigatret, kot darilo domačinom na pogrebni slovesnosti (običajno darilo so cigareti ali sladkor. Mislim, da so cigaret bolj veseli, saj so tu vsi kot parne lokomotive, ker se iz njih ves čas kadi). Prispemo v tipično Torajsko vas, s tistimi hišami, ki imajo na dva konca zavite strehe - tongkonan. Kot v kakšnem dokumentarcu, povsod svečano oblečeni domačini, ki nas postrežejo s čajem in sladkarijami, okrog se sliši tuljenjene prašičev, ki zvezani ležijo vsepovsod po tleh - prinesejo jih ljudje kot darilo. Če so bolj premožni, prinesejo bivola, ki dosega ceno 8.000 dolarjev!!! Tako cel dan hodijo novi in novi ljudje z darili, ki jih potem seveda pojedo oz. razdelijo med goste. Po kakšnih dveh urah se tudi mi odpravimo naprej, do grobov v skalah, kamor v eno luknjo pokopljejo celo familijo. Malo naprej je druga vas, kjer so v drevesa pokopali dojenčke - ker še nimajo zob jih imajo za svete in tako je sveto tudi tisto drevo. Zadnjega otroka so dali notri 30 let nazaj, ker so jim katoliški župniki rekli, da tega ne smejo več delati....zaradi širjenja krščanske vere se tako izgublja tradicija Torajskega ljudstva, ker jih spreobračajo v kristjane, po mestu je ogromno katoliških "sunday schools", kjer že otroke učijo "prave" vere. Malo čudno je tu po hribih videti cerkve in križe, nekako se nama zdi, da ne paše sem...
Naslednje postaje me je bilo malo strah, šli smo namreč v še eno vas, kjer so imeli buffalo fights. Ogromna množica ljudi okoli (zgolj) bambusove ograje, vpije in navija za enega ali drugega bivola...zelo očitno uživajo. Tudi nama je bilo zanimivo, saj ni bilo nič mučenja ali krvi.
Nalednji dan sva imela malo počitka v mestu, ogledava si njihov market place, kjer prodajajo ogromno živih bivolov in prašičev na eni strani, pa vse do zelenjave in oblek na drugi. Tako velike tržnice do sedaj še nisva nikjer videla, res zanimivo...
Naslednja dva dni sva imela na izbiro klasični turistični treking ali malo bolj divji dvodnevni treking v osrčje Tane Toraje. Seveda sva se odločila za drugega. :) Treking smo začeli na višini okoli 1500m in potem je bilo samo še gor in dol, gor in dol, mimo ogromno čudovitih zelenih riževih teras, skozi odročne torajske vasi, po ozkih stezicah skozi gozdove, večinoma palmove, videla sva drevesa, na katerih raste kava in veliko kakavovcev, pa tapiokinih dreves, sladkega krompirja...Po 6 urah hoje smo končno prispeli v vas, kjer smo prespali pri domačinih v Tongkonanu. Uroš se je zjutraj zbudil s kuro ob glavi, meni pa je tudi celo noč nekaj gomazelo okoli glave...ampak ni panike, sva že vajena skoraj vsega. 
Drugi dan trekinga sva imela malce prebavnih težav, pa nama je Yohanis nabral neke liste, ki sva jih morala prežvečiti in poplaknit z vodo, ker so fuuul grenki. In potem sva bila super. No ja, po nadaljnih 5 urah sicer že kar precej utrujena, a polna nepozabnih vtisov čudovite Tane Toraje. Brez Yohanisa bi se na trekingu izgubila že na prvem ovinku, saj to ni tako, kot pri nas, pozabite oznake, ampak je ogromno možnih poti in se zelo, zelo hitro lahko izgubiš, saj vse izgledajo podobno. 
V dveh dneh smo prehodili cca 40 km, tako da nama bo jutrišnja 10 urna vožnja z avtobusom nazaj v Makassar verjetno prav pasala. Letalo nazaj na Javo imava v ponedeljek, tako da si bova jutri lahko ogledala še Makassar, največje mesto na Sulawesiju.


 

 
 
 
Slideshow Report as Spam

Comments

ursaklemen
ursaklemen on

ooo, kok dobr!!! ful zanimive hiške in prigode in ful lepe fotke! Jst bi tut:)

Urska PV on

Ja, tele hiške so tudi mene fascinirale... sploh strehe. Škoda, da nista šla na potovanje že maja, ko smo mi imeli krovce doma:)
No, popotnika! Uživajta še naprej... vaju berem...vmes skočim v porodnišnico...pol pa spet berem...:)

Add Comment

Use this image in your site

Copy and paste this html: