Doživetje otoka Isla de Ometepe

Trip Start Jun 27, 2010
1
12
14
Trip End Jul 22, 2010


Loading Map
Map your own trip!
Map Options
Show trip route
Hide lines
shadow
Where I stayed
Island Landing

Flag of Nicaragua  , Rivas,
Thursday, July 15, 2010

Iz Granade sva se zopet s Chicken busi odpravila na jug proti mestu Rivas. Tokrat na najino smolo na chicken busu ni bilo več prostih mest, tako da sva morala dvo urno vožnjo stati. Vseeno pa to sploh ni bilo tako problematično, kot se sliši...
Zatem sva odšla v pristaniško mestece San Jorge, od kjer sva z minitaturnim trajektom odplula na Isla de Ometepe.


Voda navkljub najini želji tudi na otoku ni kaj dosti bolj čista (posledica deževne dobe), tako da tudi po treh dneh še nisva plavala v jezeru.

Takoj sva se nastanila v prijetnem hotelu. Zatem pa sva si sposodila najino prevozno sredstvo za raziskovanje otoka - 200 kubični kros motor, ki se je izkazala, kot idealna izbira za raziskovanje velikega otoka.

Otok je sestavljen iz dveh delov. Na prvem delu je vulkan Conception (1600m), na drugem pa vulkan Maderas (1300m).  Razdalja med vulkanoma je približno 40 km, cel otok pa je širok približno 70 km. Otok leži na jezeru Lago de Nicaragua.
Ceste na otoku so (z izjemo povezave med Moyogalpo in Altagracio) so netlakovane. To ne pomeni, da so makadamske, pač pa veliko slabše...vsa vozila so tu s pogonom na 4 kolesa ali motorji. Na začetku si nisva predstavljala kakšen podvig bo najina vožnja. Kljub temu sva že prvi dan spoznala dobršni del otoka, vendar naju je ujela popoldanska nevihta (ki naj normalno ne bi trajal več kot 1 uro). V najinem primeru pa se je zavlekla v temo. Vedrila sva v mestu Altrgracia, kjer sva spoznala angleža Matta.


Naslednji dan sva se odpeljala v najbolj oddalje del otoka, v kraj Balgue. Na poti, je bila zaradi obilice deževja, cesta popolnoma zaprta. Kljub temu nama je nekako uspelo priti čez zaporo, tako da sva lahko nadaljevala pot. Vmes nama je skoraj zmanjkalo bencina, vendar nama ga je domačin prodal.

Maja je bila celo pot na trnih, saj jo je skrbelo, da ne bi ostala, kje sredi otoka, saj je z izjemo dveh mest vsepovsod popolna divjina, razdalje med majhnimi kraji pa so velike.

Ogledala sva si prelepo kmetijo na koncu otoka Finca Magdalena, Haciendo Merido, Laguno Chraco Verde (kjer sva srečala tudi prvo opico), Santa Domingo, Santa Cruz, Merida.
Ko popotnikom poveva, kaj sva vse videla, nama kar ne morejo verjeti, da sva vse to naredila v tako kratkem času. Posledica: opočenost, utrujenost in bolečine v zadnjicah :).

Danes sva naredila tudi fizični podvig. Odpravila sva se na vulkan Conception. Zaradi zahtevnost in nepoznavanja terena (tu ne vedo, kaj je markacija) sva najela vodiča. To se je izkazalo, kot preudarno, saj nama je ves čas razlagal in kazal najrazličnejše rastlinske in živalske vrste, ki pa so na tem otoku res nepopisne. Videla sva: opice vrste Howler monkey, dve kači, kuščarje, gromozanska drevesa ceiba, kavne rastline in vse druge predstavnike deževnega gozda.
Tempo je bil hiter, vlaga ogromna. Rok je imel težave v začetku, saj ga je matrala vročina in vlaga, ko pa smo prešli gozdno mejo, ko so temperature padle pod 30 stopinj in je začel  pihati veter, pa ga ni bilo ustaviti (kot bi prestavil iz 1. v 5. prestavo).
Najin vodič Martin je bil zelo simpatičen in zgovoren.


ko smo se spuščali in sva bila popolnoma prepotena in umazana, se je Rok hecal, kaj bi bilo, če ne bi bilo vode, ko prideva nazaj. In glej ga Murphya...ko prideva v hotelsko sobo ugotoviva, kasneje pa nama tudi potrdijo, da na celem otoku trenutno ni vode in da se ne ve, kdaj pride nazaj :)

Najlepša stvar na celotnem otoku pa so zagotovo ljudje. Ko sva se vozila po otoku so nama otroci mahali in se smejali. Mislim, da nikjer nisva dobila toliko pristnih in lepih nasmehov kot tu. Nasploh so ljudje zelo srecni, pojejo sredi ceste in so zelo prijazni in odprti. Sama kvaliteta zivljenja je tu mnogo boljsa kot na celini. Otok proizvaja ogromno kolicino zelenih palm, rdecega fizola, limet in kokosa (tudi za izvoz). Zemlja je tu izredno rodovitna. Krave in prasici se sprehajajo po cestah, prehranjujejo se z naravno hrano. Verjetno ne bova vec nikjer jedla tako zdrave in naravne hrane kot sva jo tukaj (sicer si dnevno izmenjujeva tezave z diarejo:)), vendar je to verjetno posledica tudi tega, da nismo navajeni take hrane. Spoznava sva tudi zanivega Americana, ki se tu ukvarja s proizvodnjo organske hrane (brez pesticidov in skropljenja). 



Mimogrede, ravnokar poslusava kruljenje prasickov v sosednji stavbi:).
Slideshow Report as Spam

Comments

mami on

Zivjo,

Po dolgem casu smo dobili spet nekaj informacij. Ocitno ni internetne povezave, ker maili prihajajo z zamikom. Samo, da sta v redu in da uzivata. Pri nas pa je ze cel teden tudi pasja vrocina. Danes bo 36 stopinj. Katja in Tilen se namakata v morju, midva z ocitom pa sva delovno. Ocitno bova najtoplejsi del poletja prezivela v sluzbi. Se dobro, da imamo klime. Pazita nase, pa lepo se imetja, se kmalu vidimo.
Lp,

Add Comment

Use this image in your site

Copy and paste this html: