Diving and relaxing

Trip Start Jun 27, 2010
1
8
14
Trip End Jul 22, 2010


Loading Map
Map your own trip!
Map Options
Show trip route
Hide lines
shadow
Where I stayed
Alton's Dive Shop

Flag of Honduras  , Bay Islands,
Sunday, July 4, 2010

Iz Copana sva se odpravila ze navsezgodaj. Avtobus (velik, t.i. Pullman Bus) naju je ze cakal ob šesth zjutraj. Velike nahrbtnike sva oddala v temu namenjen prostor spodaj. Najprej smo se peljali do mesta San Pedro Sula, kamor smo prisli okoli 10 ih dopoldne. San Pedro Sula je drugo najvećje mesto v Hondurasu vendar ima največ industrije-skratka industrijsko mesto. Pripeljali so nas na avtobusni terminal. Pocakati smo morali na drug avtobus, ki nas je odpeljal do La Ceibe. Ko smo se odpravljali na ta drugi avtobus, me je Maja vprasala, če imam namenoma odprt stranski predal na velik nahrbtniku. Seveda ga nisem imel. Vsebina predala je bila skoraj prazna. Na srečo ni bilo nič zelo pomembnega (sončna krema, in se nekaj manjsih stvari). Niti sanja se mi ne, kdaj je nekdo odprl ta predal in vzel vsebino, vendar sumim, da se je to zgodilo, med postanki, ko smo se vozili proti San Pedro Sula. Verjetno je nekdo med psotankom na hitro odprl predl in vzel vsebino. 
Na srećo je bil avtobus do La Ceibe klimatiziran, saj so bile temperature krepko nad 30 stopinj, vlaznost pa visoka. Klima na avtobusa je nenormalno mocna, tako mocna da moras biti dodatno oblecen. 
Med potjo sva spoznala dve turistki, americanko in spanko, s katerima smo si kasneje delili taksi do trajektnega pristanisca. 
Voznja na otok je bila zanimiva. Peljali smo se z manjsim katamaranom priblizno eno uro. Otok je skoraj popolnoma ravninski. Ze na katamaranu sva opazila, da so turisti vecinoma mladi. 
Otok je proti najinim pricakovanjem bil kar precej neurejen. Edino mesto na otoku je Utila, ki je pravzaprav ena sama ulica. Na vsaki strani ulice so bolj ali manj neurejene hise v ameriskem stilu. 
Glavna dejavnost na otoku je potapljanje. Odlocila sva se za potapljaski center Alton's Dive Shop. Dobila sva sobo, ki je bila prakticno na morju (na kolih). Na otoku je bilo zelo soparno. Morje ima 30 stopinj :)
Odlocila sva se, da ne bova opravljala prvotno nacrtovanega izpita AOWD, pac pa da bova delala zgolj potope. Gostinska ponudba na otoku je bogata. Vecina na otoku govori anglesko (americani). 
V ponedeljek smo v dopoldanskih urah spremljali nogomet (nasploh nogometne tekme v centralni ameriki ustavijo normalne dejavnosti), zatem pa smo se odpravili na potop. Najin dive master je bil Mateo (Italijan iz Firenc). Z ladjo smo se odpravili na juzno stran otoka. 
Nasploh je na vsakem koraku cutiti, da je zivljenje tu manj vredno, tudipri potapljanju ni nic drugace. Kljub dvomom v nezanesljivo potapljasko opremo, sva se potopila. 
Potop je bil zanimiv. Podvodno zivljenje je zanimivo in pestro (veliko rib). 
Na Majino veselje, smo ze na prvem potopu srecali zelvo (veliko priblizno 1 m). Maja je bila povsem presenecena in jo je hotela imeti povsem zase. Ze pod vodo se je videlo, kako vesela je bila. 
Kljub temu pa podvodni svet ni blazni presezek. Najini lanskoletni potopi na Korculi so bili povsem primerljivi. 
To je bil tudi glavni razlog, da se nisva odlocila za nadaljnje potope, pac pa sva naslednje dne predvsem pocivala. 
Na otoku sta dve plazi. Slike prve so prkazane, vendar se malo ljudi kopa...nasploh je bila v tem casu relativno malo ljudi.
Odkrito povedano sva od tega otoka pricakovala nekoliko vec. Verjetno bi nama bil otok Roatan bolj vsec, saj naj bi bil bolj urejen. 
Vseeno sva se spocila in napolnila baterije za naslednja dva dneva prevozov proti Nikaragvi.  
 
Slideshow Report as Spam

Use this image in your site

Copy and paste this html: