Mesto Yazd
Trip Start
Apr 15, 2009
1
4
Trip End
May 11, 2009
Počasi sva se iz Isfahana odpravila v malo pusčavsko mestece Yazd. Po običajnem motoviljenju s taksisti in iskanju hotela sva pristala v predelani stari domačiji, ki je vsekakor najlepsi hotel v katerem sem v zivljenju bival. Vendar so imeli na voljo samo eno sobo in se za to ni bilo ziher ali jo bova lahko obdrzala. Je pa bila za tri osebe in temu primerno sva jo pozneje tudi plačala. Ampak je bila vsekakor vredna tistih 30 evrov na noč. Pa litri kivijevega shaka in odlične večerje tudi.
Mestece ima zanimivo arhitekturo s hisami narejenimi iz blata in visokimi vetrnimi stolpi, ki delujejo kot odlična naravna klima. Mesto ima tudi precejsno populacijo, ki se vedno veruje v zoroastrizem. Tam sva si ogledala en njihov tempelj, par hisk, nekaj prelepih mosej (mal sem jih tudi ze sit ;) ), in valda bazar (tega pa sploh). Najboljsa stvar v tem mestecu je bil pa ves folk, kli sva ga spoznala. Sicer skoraj sami upokojenci, ampak so bili neverjetni. Od francozinje, do nizozemke, spet dveh novih slovencev, do dveh bivsih nemskih hipurjev. Vsi najbrz nad 60, ki so sami potovali po Iranu, najbrz celo bolj avanturistično kot midva. Sploh sta mi bila zanimiva nemca. Ko sem ju videl prvič, sta se mi zdela pridna, prestrasena, urejena in uglajena nemca, potem pa sta začela s zgodbicami, kako sta potovala z biliyem po aziji, ponarejala vize v potnem listu, potovala po leto skupaj... Hudo. Srečala sva tudi dva mlada indijca iz Bombaya, ki sta govorila med sabo v anglesčini, ker se drugače nista razumela (poročena!!!), in enega avganistanskega begunca v eni neverjetni zapusčeni pusčavski vasici. Tip je star cca 25 in je ze celo zivljenje v Iranu. Govoril je kako ne more potovati niti po Iranu, o njegovih problemih ker je ateist v Iranu, kako so njega in njegove kolege Iranci hoteli nanovačiti za vohunjenje proti američanom v avganistanu in podobno. Fenomen.
Danes sva pa prisla v Shiraz, dom pesnikov in veličastne prestolnice starih perzijcev. Tukaj bova poizkusila tudi podaljsati najino vizo. Upajmo na najboljse.
Slik zaradi počasnih povezav in računalnika spet ni. Ko pridem nazaj domov zgleda...
Mestece ima zanimivo arhitekturo s hisami narejenimi iz blata in visokimi vetrnimi stolpi, ki delujejo kot odlična naravna klima. Mesto ima tudi precejsno populacijo, ki se vedno veruje v zoroastrizem. Tam sva si ogledala en njihov tempelj, par hisk, nekaj prelepih mosej (mal sem jih tudi ze sit ;) ), in valda bazar (tega pa sploh). Najboljsa stvar v tem mestecu je bil pa ves folk, kli sva ga spoznala. Sicer skoraj sami upokojenci, ampak so bili neverjetni. Od francozinje, do nizozemke, spet dveh novih slovencev, do dveh bivsih nemskih hipurjev. Vsi najbrz nad 60, ki so sami potovali po Iranu, najbrz celo bolj avanturistično kot midva. Sploh sta mi bila zanimiva nemca. Ko sem ju videl prvič, sta se mi zdela pridna, prestrasena, urejena in uglajena nemca, potem pa sta začela s zgodbicami, kako sta potovala z biliyem po aziji, ponarejala vize v potnem listu, potovala po leto skupaj... Hudo. Srečala sva tudi dva mlada indijca iz Bombaya, ki sta govorila med sabo v anglesčini, ker se drugače nista razumela (poročena!!!), in enega avganistanskega begunca v eni neverjetni zapusčeni pusčavski vasici. Tip je star cca 25 in je ze celo zivljenje v Iranu. Govoril je kako ne more potovati niti po Iranu, o njegovih problemih ker je ateist v Iranu, kako so njega in njegove kolege Iranci hoteli nanovačiti za vohunjenje proti američanom v avganistanu in podobno. Fenomen.
Danes sva pa prisla v Shiraz, dom pesnikov in veličastne prestolnice starih perzijcev. Tukaj bova poizkusila tudi podaljsati najino vizo. Upajmo na najboljse.
Slik zaradi počasnih povezav in računalnika spet ni. Ko pridem nazaj domov zgleda...




Comments
i love iranian people!1